Osamosvojitev Slovenije je potekala v manj kot dveh letih: na plebiscitu 23. decembra 1990 se je velika večina volivcev odločila za samostojno državo, 25. junija 1991 je skupščina sprejela temeljno ustavno listino, po desetdnevni vojni in trimesečnem moratoriju pa je Slovenijo 15. januarja 1992 priznala Evropska skupnost. Spodaj so ključni koraki, številke in ljudje, ki so to pot zaznamovali.
Ozadje: konec hladne vojne in slovenska pomlad
Osamosvojitev ni nastala čez noč. Konec osemdesetih let je hladna vojna popuščala, komunistični režimi v vzhodni Evropi so se začeli rušiti, Jugoslavijo pa so pretresale gospodarska kriza in vse ostrejši spori med republikami. V Sloveniji je februarja 1987 izšla 57. številka Nove revije, ki jo pogosto štejejo za enega od temeljev osamosvojitvene misli.
Sledili so ustanovitev Zbora za ustavo (februar 1989), branje Majniške deklaracije na Kongresnem trgu (8. maja 1989) in ustavni amandmaji, ki so septembra 1989 odpravili vodilno vlogo Zveze komunistov. Na prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni je 8. aprila 1990 zmagala koalicija Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika, za predsednika predsedstva republike pa je bil izvoljen Milan Kučan.
Plebiscit 23. decembra 1990
Zamisel o plebiscitu so v Demosu predstavili novembra 1990, skupščina pa je zakon o plebiscitu sprejela 6. decembra z 203 glasovi za in brez glasu proti. Predsedstvo SFRJ je glasovanje razglasilo za protiustavno, a je kljub temu potekalo na približno 4.250 voliščih. Rezultate je 26. decembra uradno razglasil predsednik skupščine dr. France Bučar.
| Podatek | Rezultat |
|---|---|
| Udeležba | 93,2 % volivcev |
| Glasovi ZA | 1.289.369 (95 % glasujočih, 88,5 % vseh volivcev) |
| Glasovi PROTI | 57.877 (4 %) |
| Neveljavne glasovnice | 12.412 (0,9 %) |
Pučnik je tisti večer v Cankarjevem domu izrekel stavek, ki je postal simbol plebiscita: »Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo.« Podroben pregled dogajanja je na vladni strani ob obletnici plebiscita.
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti
Plebiscit je skupščini naložil, da v šestih mesecih sprejme vse potrebne akte. To se je zgodilo 25. junija 1991, ko je skupščina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Listina je določila, da SFRJ zakonodaja v Sloveniji ne velja več, ter prenesla pristojnosti federacije na republiko. Slovesna razglasitev je bila naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani.
Desetdnevna vojna
Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je že 26. junija poskušala zavzeti mejne prehode, uradni začetek vojne pa je 27. junij 1991. Teritorialna obramba in milica sta blokirali oklepne kolone, postavljali barikade in odrezali oskrbne poti, ponekod pa se je prišlo do neposrednih spopadov.
- Trajanje: od 27. junija do 7. julija 1991, z več kot 70 večjimi in manjšimi spopadi.
- Žrtve: na slovenski strani 19 mrtvih in 182 ranjenih, na strani JLA 45 mrtvih in 146 ranjenih, umrlo je tudi 12 tujih državljanov.
- Ujetniki: slovenske sile so zajele 4.693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice.
- Ključna prizorišča: letališče Brnik, Trebnje, Vrhpolje, Divača in številni mejni prehodi.
Od Brionov do mednarodnega priznanja
Vojno je 7. julija 1991 končala Brionska deklaracija, dogovorjena ob posredovanju Evropske skupnosti. Slovenija je za tri mesece zamrznila izvajanje osamosvojitvenih aktov, v zameno pa je dobila premirje in umik vojske v vojašnice.
- 8. oktober 1991: moratorij se izteče, Slovenija uvede tolar in lastno carinsko službo.
- 25.–26. oktober 1991: zadnji vojaki JLA zapustijo Slovenijo skozi koprsko pristanišče.
- 23. december 1991: skupščina sprejme novo ustavo Republike Slovenije.
- 15. januar 1992: Slovenijo priznajo države Evropske skupnosti (Nemčija je priznanje napovedala že 19. decembra 1991).
- 22. maj 1992: Slovenija postane članica Organizacije združenih narodov.
Predsedniki Slovenije po osamosvojitvi
Ustava iz decembra 1991 je uvedla funkcijo predsednika republike, ki ga ljudje volijo neposredno za pet let. Do zdaj so jo opravljali:
- Milan Kučan (1992–2002), pred tem predsednik predsedstva v času osamosvajanja;
- Janez Drnovšek (2002–2007), prej dolgoletni predsednik vlade;
- Danilo Türk (2007–2012);
- Borut Pahor (2012–2022);
- Nataša Pirc Musar (od decembra 2022), prva predsednica države.
Kako se osamosvojitve spominjamo danes
Osamosvojitev zaznamujejo trije datumi: 25. junij je dan državnosti, 26. december dan samostojnosti in enotnosti (obletnica razglasitve plebiscitarnih izidov), 25. oktober pa dan suverenosti v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA. Kdor raziskuje to obdobje na terenu, naj obišče Trg republike v Ljubljani, spomenik padlim na Žalah ter mejne prehode in kraje spopadov, kjer danes stojijo spominska obeležja.
Pogosta vprašanja
Kdaj je bila osamosvojitev Slovenije?
Skupščina je samostojnost razglasila 25. junija 1991, slovesna razglasitev je bila 26. junija. Mednarodno priznanje Evropske skupnosti je sledilo 15. januarja 1992.
Koliko ljudi je glasovalo za samostojnost na plebiscitu?
Za samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 ljudi oziroma 95 % glasujočih ali 88,5 % vseh volivcev, ob 93,2-odstotni udeležbi.
Kaj je temeljna ustavna listina?
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, sprejeta 25. junija 1991, je pravni akt, s katerim je Slovenija prevzela pristojnosti federacije in postala samostojna država.
Koliko je trajala vojna za Slovenijo?
Desetdnevna vojna je trajala od 27. junija do 7. julija 1991, ko je bila podpisana Brionska deklaracija. Na slovenski strani je padlo 19 ljudi.
Kdo je bil prvi predsednik samostojne Slovenije?
Prvi predsednik republike je bil Milan Kučan, ki je funkcijo opravljal od leta 1992 do 2002; v času osamosvajanja je bil predsednik predsedstva.
