Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča trobojnica z državnim grbom v zgornjem levem delu, razmerje med njeno širino in dolžino pa je 1 : 2. Barve izvirajo iz grba vojvodine Kranjske in jih Slovenci kot narodne uporabljajo od leta 1848, državna zastava z grbom pa velja od junija 1991. V nadaljevanju so opis, zgodovina, pomen grba, himna in pravila izobešanja.
Kako je videti zastava Slovenije
Zastavo sestavljajo trije enako široki vodoravni pasovi: zgoraj bel, v sredini moder in spodaj rdeč. Razmerje med širino in dolžino je 1 : 2. Ustava jo opisuje zelo jedrnato: zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije.
Grb je v zgornjem levem delu, ob drogu. Po prilogi k zakonu leži njegovo središče na meji med belim in modrim pasom, na četrtini dolžine zastave od droga, visok pa je tretjino višine zastave. Zgornja polovica grba je tako na belem, spodnja na modrem polju.
| Barva | Kje je na zastavi | Uradna vrednost CMYK |
|---|---|---|
| Bela | zgornji pas, Triglav v grbu | C0 M0 Y0 K0 |
| Modra | srednji pas, polje grba, valovnici | C100 M60 Y0 K10 |
| Rdeča | spodnji pas, obroba grba | C0 M100 Y100 K0 |
| Zlatorumena | tri zvezde v grbu | C0 M10 Y100 K0 |
Zakon pozna še slovensko narodno zastavo, ki je ista trobojnica brez grba. Ker je zelo podobna ruski, jo v praksi redko vidimo, saj šele grb zastavo jasno loči od drugih belo-modro-rdečih trobojnic.
Zgodovina slovenske zastave od leta 1848 do danes
Pomlad narodov in prva trobojnica
Barve so Slovenci prevzeli iz grba vojvodine Kranjske, na katerem je bil moder orel. Prvotno je bil ščit zlat, leta 1836 pa so zlato zamenjali s srebrom, od tod kombinacija bele in modre, rdeča pa se prav tako pojavlja v kranjskem grbu. Marca 1848 so trobojnico prvi izobesili slovenski študentje na Dunaju.
V Ljubljani je zaplapolala 7. aprila 1848, ko jo je študent Lovro Toman s somišljeniki izobesil na hiši v Wolfovi ulici. To je bil odgovor na nemško zastavo, ki so jo pripadniki nemško usmerjene narodne garde izobesili na grajskem stolpu. Avstrijsko notranje ministrstvo je kranjske deželne barve potrdilo 23. septembra 1848.
Zastava v Jugoslaviji
Po drugi svetovni vojni je trobojnica ostala podlaga za zastavo Slovenije kot republike v jugoslovanski federaciji, le da je imela v sredini rdečo zvezdo. To zastavo se starejši še dobro spomnijo z javnih stavb in proslav.
Nova državna zastava leta 1991
Skupščina je novo zastavo in grb sprejela 24. junija 1991 z dopolnilom k ustavi iz leta 1974, tik pred razglasitvijo samostojnosti. Zastava z novim grbom je bila prvič slavnostno dvignjena 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani, kar je eden od simbolnih trenutkov osamosvojitve. Ustava z dne 23. decembra 1991 je zastavo, grb in himno potrdila v 6. členu, podrobnosti pa ureja Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz leta 1994.
Grb Slovenije in pomen njegovih simbolov
Grb je nastal na javnem natečaju, razpisanem 8. aprila 1991. Komisija je ocenila 87 predlogov, zmagal pa je akademski kipar Marko Pogačnik. Grb ima obliko ščita z rdečo obrobo, na modrem polju pa so:
- Triglav v beli barvi, najvišja slovenska gora in simbol slovenstva;
- dve valoviti modri črti pod njim, ki ponazarjata morje in reke;
- tri zlate šesterokrake zvezde v obliki obrnjenega trikotnika, prevzete iz grba celjskih grofov, najmogočnejše srednjeveške plemiške rodbine s tega prostora.
Pogačnik je grb opisal kot kozmogram, ki združuje štiri prvine: zrak (modro nebo), ogenj (zlate zvezde), vodo (valovnici) in zemljo (gora). Heraldiki opozarjajo, da gre po strogih heraldičnih pravilih bolj za emblem kot za klasičen grb, kar je tudi razlog za občasne razprave o njegovi spremembi.
Himna Slovenije in njena povezava z zastavo
Državna himna je sedma kitica Prešernove pesmi Zdravljica v uglasbitvi Stanka Premrla. Premrl je zborovsko skladbo napisal leta 1905, natisnjena pa je bila 1. januarja 1906. Za himno jo je skupščina razglasila z ustavnim dopolnilom 27. septembra 1989, zakon o himni je sledil 29. marca 1990, ustava pa jo je potrdila decembra 1991.
Zdravljica je posebna, ker ne slavi zmag ali vladarjev, temveč sožitje narodov, ki živijo brez vojne in prepira. Evropska unija ji je 31. marca 2020 podelila znak evropske dediščine. Zakon prepoveduje uporabo himne v oglaševalske namene, izvajati pa jo je treba slovesno.
Kdaj in kako izobesimo zastavo
Pravila določa zakon o grbu, zastavi in himni. Najpomembnejše za javne ustanove in posameznike:
- Stalno je zastava izobešena na sedežih predsednika republike, državnega zbora, državnega sveta in vlade, na mejnih prehodih in na predstavništvih v tujini.
- Ob državnih praznikih, na primer na Prešernov dan in dan državnosti, mora biti izobešena na stavbah državnih in lokalnih organov. Na zasebnih hišah in drugih primernih mestih jo lahko izobesimo ves čas praznika.
- Ob dnevu žalosti, ki ga razglasi vlada, je zastava spuščena na pol droga.
- Na drogu morajo biti barve od zgoraj navzdol bela, modra, rdeča, grb pa je zgoraj levo, gledano od spredaj.
- Ob drugih zastavah ima slovenska zastava častno mesto, gledano od spredaj levo, tudi ob zastavi Evropske unije.
- Poškodovane ali obledele zastave ali zastave neprimernega videza zakon ne dovoli uporabljati.
Uradne barve, geometrijsko konstrukcijo grba in datoteke za tisk objavlja vlada na strani Državni simboli, kar je koristno za šole, društva in tiskarne.
7. april, dan slovenske zastave
V spomin na leto 1848 dan slovenske zastave obeležujemo 7. aprila, od leta 1998 tudi s slovesnostmi. Ob njem potekajo prireditve z vojaškimi častmi, med drugim pri Geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah. To ni dela prost dan, je pa dobra priložnost, da se spomnimo, kako dolgo pot je prehodila trobojnica od študentskega simbola do zastave samostojne države.
Pogosta vprašanja
Kakšne barve ima slovenska zastava?
Od zgoraj navzdol je bela, modra in rdeča. Vsi trije vodoravni pasovi so enako široki, v zgornjem levem delu pa je državni grb, ki leži na meji med belim in modrim pasom.
Zakaj sta si slovenska in ruska zastava podobni?
Obe uporabljata belo, modro in rdečo barvo v enakem vrstnem redu. Slovenske barve izvirajo iz grba vojvodine Kranjske in jih Slovenci uporabljajo od leta 1848. Državno zastavo od ruske loči grb v zgornjem levem delu.
Kdo je oblikoval grb Slovenije?
Grb je leta 1991 na javnem natečaju oblikoval akademski kipar Marko Pogačnik. Prikazuje Triglav, dve valoviti črti in tri zlate šesterokrake zvezde, ki izhajajo iz grba celjskih grofov.
Ali lahko zastavo izobesim na svoji hiši?
Da. Zakon o grbu, zastavi in himni določa, da se ob državnih praznikih zastava lahko izobesi tudi na zasebnih hišah in drugih primernih mestih, in sicer ves čas praznika. Zastava pa ne sme biti poškodovana ali neprimernega videza.
Kdaj je dan slovenske zastave?
Dan slovenske zastave je 7. aprila. Na ta dan leta 1848 je študent Lovro Toman s somišljeniki na hiši v Wolfovi ulici v Ljubljani izobesil slovensko trobojnico.
